This is the Trace Id: ce82eaaf59209b7373e241f927cd52fe

Trajnostno poročanje: gonilo sprememb za bolj trajnostni svet

Preberite več o tem, kako lahko organizacije s standardi trajnostnega poročanja delijo svoj vpliv na okolje in učinkovitost z zainteresiranimi skupinami ter javnostjo, izboljšajo učinkovitost delovanja in napredek ter prispevajo k razvoju bolj trajnostne prihodnosti.
 

Kaj so standardi trajnostnega poročanja?

Standardi trajnostnega poročanja zagotavljajo ogrodje za merjenje, upravljanje in razkrivanje splošnega vpliva okoljskih, družbenih in ekonomskih dejavnosti organizacij na planet. Ti standardi so zasnovani tako, da pomagajo organizacijam pri doseganju ciljev globalne trajnosti, kot so izboljšana operativna preglednost in odgovornost, izboljšani ukrepi učinkovitosti delovanja in močnejše strukture upravljanja.

Poleg tega lahko standardi trajnostnega poročanja pomagajo organizacijam prepoznati področja za izboljšanje svojih postopkov, zmanjšati svoj ogljični odtis, učinkoviteje upravljati tveganja, ustvariti vrednost v skupni rabi z zainteresiranimi skupinami in izboljšati njihov ugled z zaposlenimi, strankami, investitorji ter javnostjo. 

Primeri standardov in ogrodij trajnostnega poročanja o napakah vključujejo Global Reporting Initiative (GRI), Sustainable Accounting Standards (SASB) in International Organization for Standardization (ISO). Vsak standard poročanja zagotavlja različne nabore meril glede pobud za okolje, družabna omrežja in upravljanje (ESG), kot so:

  •  Strategije ublažitve posledic klimatskih sprememb
  • Upravljanje z naravnimi viri
  • Delovne prakse
  • Pravilniki o človekovih pravicah
  • Iniciative za oblikovanje tabel in raznolikosti
  • Varnostni ukrepi za izdelke 
  • Protokoli za nadzor oskrbovalne verige

Zametki standardov trajnostnega poročanja

Gibanje trajnostnega poročanja se je razvilo 60. letih prejšnjega stoletja v Evropi in v 80. letih v ZDA, ko so se organizacije, kot je Greenpeace, začele zavzemati za večjo preglednost nad vplivom podjetja na okolje. Kot odziv na vse večje pritiske so številne velike korporacije začele javno razkrivati informacije o njihovem vplivu na okolje.

To gibanje je bilo sprva osredotočeno predvsem na okoljevarstveno učinkovitost, na primer emisije ogljika, poraba vode in ravnanje z odpadki. Sčasoma pa so se ta poročila razvila, tako da vključujejo obsežnejše pomisleke, kot so na primer družbene in gospodarske težave. Za ta premik je v veliki meri odgovoren spreminjajoč se odnos do poslovnega razvoja in povečanega javnega povpraševanja za podjetja, da prepoznajo družbene odgovornosti.

Danes je prostovoljno trajnostno poročanje pogosto med javnimi podjetji, številne organizacije pa si zagotovijo zagotovila tretjih oseb, da omogočijo dodatno verodostojnost za svoja razkritja.

Zakaj so standardi trajnostnega poročanja pomembni?

Trajnostna poročila ponujajo ključne informacije o dejavnostih organizacije, povezanih z ohranjanjem naravnih virov, zmanjšanjem onesnaževanja, ublažitvijo posledic klimatskih sprememb, zaščito človeških pravic in drugimi vidiki razvoja človeških virov. Prav tako delujejo kot orodje za razumevanje učinkov odločitev organizacije na njene poslovne dejavnosti in učinkovitost v danem časovnem obdobju. 

S trajnostnim poročanjem lahko podjetja učinkovito določijo cilje ali referenčne vrednosti, na podlagi katerih so lahko odgovarjala v zvezi z dolgoročnimi cilji uspešnosti, kot so izboljšana učinkovitost virov, zmanjšani dejavniki tveganja ali napredek na poti do neto ničelnih emisij.

Podjetja lahko z obsežnimi poročili s podrobnostmi o svojih pobudah, ki jih uporabljajo, privabijo potencialna podjetja, ki imajo raje opravka z družbeno odgovornimi, okolju prijaznimi podjetji. 

Ti standardi in ogrodja omogočajo organizacijam, da se sami primerjajo z vrstniki v svoji panogi. Organizacije lahko tako prepoznajo, kje je mogoče izvesti spremembe v delovanju, da izboljšajo učinkovitost delovanja na vseh področjih podjetja.

 

 

Kateri so najpogostejši standardi trajnostnega poročanja?

Za organizacije in podjetja je na voljo več standardov trajnostnega poročanja. Nekateri najpogosteje sprejeti standardi vključujejo Global Reporting Initiative (GRI), Sustainable Accounting Standards (SASB) in International Organization for Standardization (ISO).

  • Global Reporting Initiative (GRI). GRI zagotavlja eno od najstarejših ogrodij za trajnostno poročanje. Ponuja smernice o temah, kot so človeške pravice, standardi dela in poslovno upravljanje. Zaradi zapletenosti storitve GRI običajno uporabljajo srednje velike in velike organizacije. 
  • Sustainability Accounting Standards Board (SASB). Panel SASB je bil ustvarjena leta 2011 s poudarkom na finančnih vplivih trajnosti. Povedano drugače, kako zavezanost organizacije k trajnostnim praksam vpliva na njihovo poslovanje. Standard navaja 13 računovodskih metrik, ki jih je mogoče natančno uporabiti za določanje učinkovitosti organizacije. 
  • International Organization for Standardization (ISO). Standardi ISO, kot sta 14001:2015 in 26000:2010, so bili razviti za zagotavljanje smernic za sisteme okoljskega upravljanja in družbeno odgovornost podjetij (CSR). Ti standardi zajemajo teme, kot so človeške pravice, delovne prakse, varstvo okolja, varnost izdelkov in nadzor kakovosti ter poštenega delovanja.

Vsak od teh standardov prinaša nekaj edinstvenega in pomembnega za spodbujanje trajnostnega poročanja, najprimernejši standard za določeno organizacijo pa je odvisen od posebnih potreb organizacije. 

Kako izbrati ogrodje ali standard za trajnostno poročanje

Nekatera ogrodja za trajnostno poročanje se osredotočajo na zagotavljanje pregleda celotnega napredka, medtem ko drugi zagotavljajo podrobnejše informacije o določenih področjih ali projektih. Ogrodje ali standard, ki ga izberete, se mora ujemati z vašimi potrebami, tako da lahko v danem časovnem obdobju natančno poročate o svojih ciljih in uspešnosti na področjih okolja, družbe in upravljanja (ESG). 

Pri izbiranju ogrodja ali standarda za poročanje ESG morate upoštevati naslednje dejavnike: 

  1. Vrsta in velikost vaše organizacije, ker različne vrste organizacij imajo različne zahteve za poročanje.
  2. Ciljno občinstvo za vaša poročila, tako da se zajamejo in razširijo pravilne informacije.
  3. Katera metodologija bo uporabljena za določanje materialnosti – kot je postopek prepoznavanja in določanja prioritete najpomembnejših težav ESG organizacije.
  4. Obseg in ogrodje ocene materialnosti.
  5. Kako pomembni so prispevki zainteresiranih skupin.

 

 

Prednosti in slabosti trajnostnega poročanja

Trajnostno poročanje je odličen način za podjetja, da predstavijo, kako dajejo prednost praksam ESG, vendar pa se na poti soočajo tudi z nekaterimi težavami. 

Prednosti trajnostnega poročanja

S trajnostnim poročanjem organizacije lahko:

  • Izboljšajo postopke sprejemanja poslovnih odločitev.
  • Izboljšajte ugled blagovne znamke.
  • Pridobijo konkurenčno prednost na trgu. 
  • Izboljšajo učinkovitost delovanja in zmanjšajo stroške.
  • Okrepijo komunikacijo z zunanjimi zainteresiranimi skupinami.

Slabosti trajnostnega poročanja

Nekatere morebitne pomanjkljivosti trajnostnega poročanja vključujejo:

  • Znatne naložbe v čas in vire.
  • Izzivi sodelovanja in natančnosti podatkov med organizacijami.
  • Določanje nerealističnih pričakovanj zainteresiranih skupin.
  • Težave pri merjenju vpliva na določenih območjih.
  • Pomanjkanje univerzalnega standarda poročanja.

Izzivi, povezani s standardizacijo trajnostnega poročanja

Trajnostno poročanje je pomemben del poslovnega sodelovanja, saj pomaga organizacijam in zainteresiranim skupinam bolje razumeti napredek organizacij na področju iniciativ ESG. Vendar pa je s standardiziranjem trajnostnega poročanja povezanih več izzivov, vključno s temi: 

  • Odločanje, katerim dejavnikom slediti in poročati o njih. Pogosto ni soglasja o tem, kaj točno je treba vključiti v trajnostna poročila. Nekatera podjetja se lahko osredotočijo na okoljske težave, kot so emisije ogljika ali poraba vode, medtem ko druga merijo družabno učinkovitost, na primer raznolikost in iniciative vključevanja. Zaradi tega je težko primerjati različna podjetja glede na splošno okoljsko ali družabno odgovornost. 
  • Uvedba doslednih praks v različnih panogah. Za natančno merjenje napredka čez čas ali primerjave s konkurenti bi bilo treba uporabiti dosledne metodologije pri zbiranju podatkov in ustvarjanju trajnostnih poročil. Seveda pa vse organizacije ne uporabljajo enakega načina za zbiranje in analizo podatkov, pregled posameznih praks pa lahko zahteva veliko vloženega dela in virov.
  • Zagotavljanje zakonske skladnosti. Univerzalna standardizacija bi za dosledno nadzorovanje in uveljavljanje skladnosti potrebovala zapleten program nadzora. S tem bi zagotovili natančno poročanje in organizacijam preprečili, da bi poenotile številke ali spreminjale nabore podatkov tako, da odražajo bolj pristen profil ESG, kot ga dejansko imajo. Vendar pa bi za uvedbo takšnega programa trajalo več let in veliko virov.

Čeprav ima koncept standardizacije trajnostnega poročanja svoje prednosti, je treba pred uporabo univerzalnih protokolov v vseh industrijskih panogah odpraviti številne ovire.

 

 

Vloga tehnologije pri trajnostnem poročanju

Tehnologija igra vse bolj pomembno vlogo pri trajnostnem poročanju. Nekatere trajnostne rešitve na primer pomagajo organizacijam pri natančnem in učinkovitem nadzoru, merjenju in sledenju napredka njihovih ciljev ESG.

Rešitve v oblaku, kot je Microsoft Cloud for Sustainability, so zasnovane za pomoč organizacijam pri poenotenju obveščanja o podatkih, oblikovanju trajnostne infrastrukture za IT, zmanjšanju okoljskega vpliva na delovanje in ustvarjanju vrednostnih verig. Pravzaprav je lahko računalništvo v oblaku tehnologija, saj lahko selitev delovnih obremenitev na mestu uporabe v oblak zmanjša ogljični odtis podjetij za do 98 %.

Orodja za avtomatizacijo skupinam tudi olajšajo, da poenostavijo postopke, ki so pogosto vključeni v ustvarjanje trajnostnih poročil, kot je razvrščanje ustreznih naborov podatkov, tako da jih je mogoče učinkoviteje analizirati. To pa je zlasti uporabno pri delu z velikimi količinami zapletenih informacij, ki lahko za ročno razvrščanje potrebujejo veliko časa.

Nadzorna plošča za vpliv emisij, dodatno orodje, ki omogoča organizacijam, da ocenijo svojo zalogo ogljičnega odtisa in podatke, ki so jih že shranile v zvezi z uporabo storitev Microsoft Azure in Microsoft 365 v oblaku.

Tehnologija organizacijam ne pomaga le izboljšati natančnosti poročanja, ampak zagotavlja tudi nujne dokaze za nadzore tretjih oseb, kot so tisti, ki jih zahtevajo ogrodja GRI, ki pogosto zahtevajo preverjanje navedenih KPI-jev pri zahtevkih glede poslovnih praks v zvezi z zaščito pred grožnjami.

Na kratko, tehnologije nudijo številne prednosti, ko govorimo o trajnostnem poročanju. Organizacije lahko s tehnologijo spremljajo vpliv svojih dejavnosti na okolje, ocenijo priložnosti v različnih ciklih delovanja in življenjskem ciklu izdelkov ter razvijajo dejavnostne strategije za zmanjšanje njihove količine ogljičnega odtisa.

 

 

Krmarjenje in priprava na prihodnost trajnostnega poročanja

Ko se spreminjajo predpisi in nove tehnologije, je za podjetja ključnega pomena, da ostanejo na tekočem z razvijajočimi se standardi trajnostnega poročanja.

Če spremljate ustrezno zakonodajo in vladne iniciative, ki bi lahko vplivale na vaše podjetje in na napredek konkurence v vaši panogi, lahko predvidite morebitne spremembe in se pripravite nanje, preden bodo te spremembe uvedene.

V stik z novimi standardi prav tako pridete prek sodelovanja z drugimi organizacijami v vaši panogi ali celo s tistimi v nepovezanih panogah. S partnerskimi strokovnjaki iz različnih ozadij lahko dobite edinstvene vpoglede v trende trga, tehnološke izboljšave ali regulativne posodobitve, ki so morda pomembne za prihodnje operacije v vaši organizaciji.

Poleg tega je naložba v tehnološke rešitve, ki avtomatizirajo zahteve glede skladnosti s predpisi, učinkovit način za pripravo na spreminjanje standardov trajnostnega poročanja. Ne le, da avtomatizacija prihrani čas, temveč tudi zmanjša tveganje napak in nadzora, ki bi lahko privedli do morebitnih stroškov.

Navedli smo le nekatere strategije, s katerimi lahko podjetja ostanejo na tekočem z regulativnimi izmenami in se pripravijo na prihodnja poročila o trajnostnem poročanju.

Več informacij o spreminjajočem se zakonodajnem okolju meril ODU si lahko ogledate v seriji videoposnetkov Let’s Talk Sustainability.

 

Pogosta vprašanja

  • Standardi trajnostnega poročanja zagotavljajo ogrodje za merjenje, upravljanje in razkrivanje splošnega vpliva okoljskih, družbenih in ekonomskih dejavnosti organizacij na planet. Ti standardi so zasnovani tako, da pomagajo organizacijam pri doseganju ciljev globalne trajnosti, kot so izboljšana operativna preglednost in odgovornost, izboljšani ukrepi učinkovitosti delovanja in močnejše strukture upravljanja.

  • Obstajajo številni standardi trajnostnega poročanja, ki jih lahko organizacije in podjetja uporabijo. Nekateri najpogosteje sprejeti standardi vključujejo Global Reporting Initiative (GRI), Sustainable Accounting Standards (SASB) in International Organization for Standardization (ISO).

  • Ogrodja ESG so smernice, ki jih podjetja uporabljajo za poročanje o svoji neprofitni uspešnosti, zlasti na področjih okoljskega vpliva, družbene odgovornosti in upravljanja podjetja. Ta ogrodja zagotavljajo strukturo za podjetja za zbiranje, analizo in poročanje o ustreznih podatkih o svojih praksah ESG za obveščanje, zainteresirane skupine in javnost.

  • Obstajajo številna ogrodja za trajnostno poročanje. Ker vsak uporablja enolično metodologijo in se osredotoča na merjenje različnih dejavnikov, se lahko organizacije odločijo, da bodo uporabile enega ali več okvirov glede na njihove potrebe in cilje. Vendar pa se GRI na splošno obravnava kot najpogosteje uporabljeno ogrodje za trajnostno poročanje in ga uporabljajo številna največja podjetja na svetu.

Follow Microsoft